Kva dogaja?!?

Prostovoljstvo

        INTERVJU Z GOSPO PETRO VEBER TAŠIČ

KAJ JE PRAVZAPRAV PROSTOVOLJSTVO NA OSNOVNI ŠOLI PREŽIHOVEGA VORANCA?

Prostovoljstvo na OŠ Prežihovega Voranca je projekt, kjer otroci od 6. do 9. razreda ponavadi v času učnih ur pomagajo ali pa se igrajo z učenci od 1. do 5. razreda.

ALI VI IZBIRATE PROSTOVOLJCE?

Ne. V ta projkekt se javijo tisti, ki si to res želijo.

KDO JE USTVARIL OZ. ZAČEL PROSTOVOLJSTVO?

S specijalno pedagoginjo, go. Jano Petek sva se odločili, da bi lahko na naši šoli uvedli prostovoljstvo. Govorili sva z ravnateljem naše šole, ki nam je dovolil uresničiti ta projekt.

ALI OPAZITE, DA SO SE PROSTOVOLJCI KAJ NOVEGA NAUČILI?

Pravzaprav mislim, da so iz tega največ dobili prav prostovoljci. Zelo veliko so se naučili in zelo uživajo v tem.

V KATERIH RAZREDIH PONAVADI POMAGAJO PROSTOVOLJCI?

Letos projekt poteka že drugič. Največ prostovoljstva izvajamo v 2. in 3. razredu. Pomagajo največ šestošolci in sedmošolci.

KAKŠNI TIPI DEJAVNOSTI PA SO ŠE VKLJUČENI V PROSTOVOLJSTVO?

Lani smo v prostovoljstvo vključili še projekt zbiranja stvari, ki jih ne potrebujemo več, nato pa smo jih prodajali in zbirali denar za šolski sklad. Letos zaradi moje velike zasedenosti projekt slabše teče.

Amina Kenda, 7. b

LATINSKE IGRE (članek)

ZGODOVINA

Vse se je začelo, ko so v šolskem letu 1991/92 učenci prepričali mentorico Aleksandro Pirkmajer Slokan, da so ob popoldnevih vadili priredbo latinske igre Aulularia (slovensko Komedija o loncu) rimskega pisca komedij Plavta. To je bila prva latinska igra. V tem času sta se zvrstili dve celovečerni igri: omenjena Aulularia in lanskoletna komedija Sodobni dan Marka Tulija Cicerona avtorice in režiserke Katje Markič. Čez nekaj dni pa bo na šoli premiera tragedije Rim ni miR iste avtorice in v isti režij . Ne smemo pozabiti še na številne krajše in daljše latinske in angleške skeče, ki so jih predstavili na raznih šolskih in nešolskih, latinskih in drugih prireditvah.

NASTANEK IN PREDSTAVA

Scenarij

Za lansko in letošnjo predstavo je scenarij napisala bivša učenka naše šole, Katja Markič. Igra začne nastajati, ko Katja dobi idejo in jo pretvori v scenarij. Pravi, da jo ideja kar prešine. Ponavadi si najprej zamisli lik in nato okoli njega napiše zgodbo. Za ti dve igri je že vedela vnaprej, da morata biti v povezavi z Rimom in latinščino. Lansko predstavo je napisala med poletjem v osmih dneh, letošnjo pa v štirinajstih dneh do treh tednih. Pomaga ji njena mlajša sestra Vesna, ki je prvi bralec in pove, kaj je in kaj ni v redu.

Priprave od scenarija naprej

Najprej je treba dodeliti vloge. Igralci se sami dogovarjajo, ampak ponavadi je preveč interesentov za premalo vlog. Katja je tudi po končani osnovni šoli hodila na latinske tabore kot demonstratorka, zato je igralce že precej dobro poznala in se z njimi kot režiserka tudi dobro ujela. Kostume in rekvizite naredijo sami. Prosijo tudi starše in domače za pomoč – za svetovanje pri oblekah, snemanje … Poleg rekvizitov in kostumov so potrebni tudi razni pripomočki, ki pa včasih ne delujejo, kot bi želeli. Npr. mešalna miza ne dela in ne morejo uporabljati mikrofonov, zato imajo težave z ozvočenjem. Z vsem je veliko dela in je za to potrebno tudi veliko ur za priprave in vaje.

Na predstavi

Na predstavi se res vidi, koliko ur in dela je bilo vloženega v igro. Prav zaradi toliko vaj igralci nimajo treme (tako pravijo), ampak se pri katerem opazi, da je bil na vaji bolj korajžen kot potem na nastopu. Če pa igralci pozabijo besedilo, je tam prišepetovalec. Sedi v prvi vrsti, da ga igralci hitro opazijo. To je zelo važna, ampak tudi nehvaležna vloga, ker mora biti prisoten na vseh vajah in mora vedno vse slediti, čeprav se ga sploh ne vidi. Včasih pa ne gre narobe samo to, da pozabijo tekst. Zgodi se, da kdo manjka, zamenjave pa ni. Edini, ki največ zna, je prišepetovalec. Včasih pa se zgodi tudi kaj drugega. Lansko leto, pravi učiteljica, da je pozabila ugasniti luči. Ampak je dobro izpadlo, saj  je najprej Katja govorila in so bile luči prižgane, potem ko se je pa zares začelo,  jih je ugasnila. Znajti se je treba. Na koncu se vedno dobro izteče.

NAČRTI

Nastaja že nova igra. A za razliko od lanske komedije je ta tragedija z naslovom Rim ni miR. Govori o propadu imperija in o tem, da se sužnji odločijo narediti upor - toda, ali so oni sposobni bolj pravično voditi državo? Odgovor izveste v predstavi, zato VABLJENI.

 Filmček (Rim ni miR) 
vir: A. Koritnik

Eva Bratina, 7. a

OTROŠKI PARLAMENT

Otroški parlament je projekt, ki poteka vsako leto pod okriljem Zveze mladine Slovenije. Cilj tega projekta je predvsem, da se starejši in mlajši otroci naučijo sporočati svoje mnenje o določenih aktualnih propetljajih, dogodkih v družbi. Velik poudarek je na kritičnem mišljenju. Na šoli ga vodi mentor otroškega parlamenta. Včasih je to ena oseba, lahko jih je tudi več, odvisno od teme in šole. Poteka na šoli v času pouka in traja 45 min. Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, ki omogočijo sodelovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na Šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski otroški parlament. Na občinskem otroškem parlamentu pa zberejo delegacijo za regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na državnem otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora v Sloveniji. Šolski parlament vsako leto, proti koncu šolskega leta izbere novo temo, katero potem obravnavajo na osnovnih šolah. Poteka tako, da mentor na šoli predstavi ostalim skupinam. Predstavniki vsako leto izberejo svojega predsednika, čigava naloga je naprej poročati, o čem so se pogovarjali.

                                                                                                                    

 

Slika: http://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/04/Nacionalni-otro%C5%A1ki-parlament-3.jpg?c82f12

                                                                                                                           Zala Pražnikar, 7. a

Francoska izmenjava - jezikovno-zgodovinski tabor